Kibernetska varnost in napadi
KO JE PRVI KORAK NAPADA POVSEM LEGITIMEN
Dolgo smo uporabnike učili, naj preverijo naslov spletne strani. Kaj pa, ko je naslov pravi, povezava legitimna in platforma resnična, napačen pa je razlog, zaradi katerega smo tja prišli?
Pri spletnih prevarah smo se navadili iskati nepravilnosti: nenavadno domeno, napačno črko v imenu podjetja, sumljivo priponko, čuden naslov pošiljatelja ali stran, ki samo približno posnema izvirnik. Takšna opozorila niso postala napačna. Težava je drugje. Napadalcu danes ni vedno treba ponarediti okolja, ki mu uporabnik zaupa. Včasih ga lahko preprosto uporabi. Konec septembra 2026 je varnostno podjetje Huntress opisalo kampanjo, pri kateri je bil del napadalne poti postavljen neposredno na legitimne platforme. V nekaterih preiskanih primerih so uporabniki po iskanju ChatGPTa v Googlu kliknili sponzorirani rezultat, ki jih je pripeljal na pravi chatgpt.com. Tam jih ni čakal ponaredek spletne strani, ampak Custom GPT, ki ga je ustvaril napadalec in poimenoval »Plus 5.6«. Stran je sicer navajala, da ga je izdelal »community builder«, vendar je bila dovolj podobna običajnemu pogovoru z modelom, da je lahko uporabnik napačno razumel, kaj pravzaprav uporablja.

Incident je zanimiv predvsem zato, ker prvi korak ni temeljil na lažni domeni. Uporabnik je bil res na ChatGPTu. Napačna je bila predpostavka, da zato govori tudi z nečim, kar predstavlja upravljavca platforme.
Izposojeno zaupanje
Custom GPT je obiskovalcu prikazal obvestilo, da je primarna storitev omejeno dosegljiva, in mu ponudil nadaljevanje prek »rezervne domene«. Ta povezava je vodila na Google Sites, kjer je bila postavljena stran, oblikovana kot preverjanje Cloudflare CAPTCHA. Namesto običajne potrditve je uporabnika pripravila do tega, da je kopiral ukaz ter ga sam izvedel v terminalu.
Tako je nastala precej učinkovita veriga zaupanja. Uporabnik je lahko začel v Googlu, nadaljeval na pravi domeni ChatGPTa, nato odprl stran na infrastrukturi Google Sites in šele tam prišel do navodila, ki je od njega zahtevalo neposredno dejanje v operacijskem sistemu.
Vsak od prvih korakov je bil dovolj vsakdanji, da naslednji ni nujno deloval nenavadno.
To spreminja klasično razumevanje spletnega zaupanja. Veljavna domena pove, kdo gosti določeno vsebino, ne pove pa nujno, kdo jo je ustvaril, ali jo je ponudnik platforme preveril in s kakšnim namenom je bila objavljena. Enako velja za storitve, kjer lahko vsebino ustvarjajo uporabniki, razvijalci ali tretje osebe.
Napadalcu zato ni treba izdelati popolne kopije stavbe. Dovolj je, da najame sobo v pravi.
Uporabnik kot del izvedbene verige
Naslednji korak kampanje je uporabil tehniko ClickFix. Microsoft poroča, da tehniko spremlja od začetka leta 2024. Gre za obliko socialnega inženiringa, pri kateri uporabnika prepričajo, da mora zaradi domnevne tehnične težave, preverjanja ali drugega navidezno legitimnega razloga sam kopirati in izvesti ukaz v Windows Run, Terminalu ali PowerShellu. Ker del prehoda med spletno stranjo in operacijskim sistemom opravi človek, lahko tak pristop pomaga obiti del zaščit, ki pričakujejo drugačen način izvedbe napada.
V primeru, ki ga je analiziral Huntress, je PowerShell prenesel in zagnal prikrito skripto, ta pa je namestila zlonamerni paket MSI. Sledila je večstopenjska veriga, pri kateri so napadalci med drugim uporabili legitimno podpisano Canonovo aplikacijo za DLL sideloading. Poznejša različica je Canonovo izvršno datoteko zamenjala z legitimno podpisano aplikacijo podjetja Stardock, medtem ko je večji del preostalega mehanizma ostal podoben.
Za obrambo je pomembno predvsem to, da se je gostiteljska aplikacija spremenila, osnovni način izvedbe pa ne. Če zaščita napad definira preozko in išče samo določeno Canonovo datoteko, lahko naslednjo različico z drugačnim legitimnim programom spregleda. Huntress zato opozarja na stabilnejše vedenjske indikatorje: PowerShell, ki zažene msiexec nad paketom v začasnem imeniku, podpisano aplikacijo, zagnano iz nenavadne uporabniške poti, ter kombinacijo persistence prek Run ključa in načrtovanega opravila. Veljaven digitalni podpis omogoča preverjanje identitete podpisnika in integritete podpisane vsebine. Ne pove pa, v kakšnem kontekstu je bila datoteka uporabljena. Povsem legitimna izvršna datoteka lahko postane del zlonamerne verige, če jo nekdo uporabi za nalogo, za katero ni bila namenjena.
Kaj številka 40 dejansko pomeni
Pri varnostnih incidentih številke hitro postanejo bolj dramatične od dokazov, zato je pri tej kampanji potrebna jasna ločnica.
Huntress je obravnaval najmanj 40 incidentov, ki so izvirali iz konkretne domene Google Sites, uporabljene v kampanji. Neposredno pa je potrdil dve okužbi, pri katerih je začetna pot vodila prek napadalčevega Custom GPT-ja.
To pomeni, da iz poročila ni mogoče sklepati, da je bilo vseh štirideset primerov posledica Custom GPT-ja. Takšna formulacija bi šla dlje od predstavljenih dokazov.
Za varnostni vidik zgodbe ta omejitev ne spremeni bistvenega dela ugotovitve. Dokazano je, da je bilo mogoče Custom GPT na legitimni platformi vključiti v delujočo napadalno verigo in ga uporabiti kot vmesno stopnjo socialnega inženiringa.
Prvi identificirani GPT je bil po prijavi odstranjen 25. septembra. Dva dni pozneje je Huntress odkril novega, povezanega z isto kampanjo.
Odstranitev posamezne strani zato rešuje konkreten primer, ne nujno mehanizma. Vsebino je mogoče ponovno postaviti, ime spremeniti in del infrastrukture zamenjati, medtem ko osnovni postopek ostane uporaben.
Domena ostaja signal, ne razsodba
Preverjanje domene še vedno ostaja koristna varnostna navada. Enako velja za certifikate, ugled infrastrukture, digitalne podpise, starost domen in druge tehnične indikatorje. Problem nastane, ko kateremu od njih pripišemo pomen, ki ga nima.
HTTPS ne potrjuje poštenosti vsebine. Digitalni podpis ne potrjuje namena uporabe programa. Legitimna SaaS-platforma pa ne zagotavlja, da je vse, kar je na njej ustvaril tretji uporabnik, tudi legitimno.
Sodobne platforme so obenem infrastruktura, distribucijski kanal in prostor, kjer lahko vsebino ustvarjajo drugi. Njihov ugled je zato mogoče vključiti v socialni inženiring, ne da bi bilo treba najprej kompromitirati samo platformo.
Za uporabnika se vprašanje počasi spreminja. Poleg »ali sem na pravi strani?« postaja pomembno tudi »kdo mi na tej strani nekaj naroča in zakaj?«.
To je posebej pomembno v trenutku, ko spletna vsebina zahteva prehod iz brskalnika v operacijski sistem. Navodilo, naj uporabnik odpre PowerShell, Terminal ali Run, prilepi ukaz, izklopi zaščito ali ročno namesti nepričakovan paket, je bistveno pomembnejši varnostni signal od logotipa ali ključavnice ob spletnem naslovu.
Varnost na ravni zaporedja
V poslovnem okolju celotnih platform ni smiselno avtomatično obravnavati kot varnih ali nevarnih. ChatGPT, Google Sites, GitHub, Microsoft 365 in druge storitve so lahko povsem legitimne in nujne, hkrati pa lahko posamezne njihove funkcije ali uporabniško ustvarjena vsebina postanejo del napadalne poti.
Zato postajajo pomembnejši vedenjski signali in predvsem njihovo zaporedje. Obisk legitimne spletne storitve sam po sebi ni problem. Prav tako ni nenavadno, da uporabnik zažene PowerShell ali namesti programski paket. Povsem drugače pa je, če obisk določene strani skoraj neposredno vodi v PowerShell, ta prenese skripto v začasni imenik, skripta sproži namestitev MSI-paketa, nato pa se pojavijo nenavadna persistence in nalaganje knjižnic.
Posamezni dogodki so lahko vsak zase razložljivi. Njihova kombinacija pogosto ni.
To je pomembnejša lekcija te kampanje od samega dejstva, da je bil vanjo vključen ChatGPT. Znamke, domene in konkretne datoteke se bodo spreminjale. Bolj trajen problem je možnost, da napadalec legitimne dele interneta poveže v verigo, katere končni namen ni legitimen.
Dolgo smo bili navajeni, da napadalec poskuša narediti lažno stvar dovolj podobno resnični.
Novejši pristop je lahko preprostejši: uporabiti čim več resničnih stvari in izkoristiti zaupanje, ki smo jim ga že dali.
EVIDENCE PROFILE
Dokazni profil članka
Profil pokaže vrsto dokazne podlage in omejitve osrednjega argumenta.
Viri
- 01PRIMARY DOCUMENTATIONO’Halloran, M., Semon, J.Attackers Abuse ChatGPT Custom GPTs to Deliver RAT via ClickFix.O’Halloran, M., Semon, J.Attackers Abuse ChatGPT Custom GPTs to Deliver RAT via ClickFix. Huntress, 28. september 2026.
- 02ADVISORYMicrosoftMicrosoft Threat Intelligence, Microsoft Defender Experts.Think before you Click(Fix): Analyzing the ClickFix social engineering technique. Microsoft Security Blog, 21. avgust 2025.