AI / 03

Umetna inteligenca in avtomatizacija

AI-agenti, prompt injection, nadzor, kolektivno vedenje, iskanje in infrastruktura, ki spreminja meje med podatkom in dejanjem.

Primarna skupina

7 člankov v tej temi.

Razvrščeno od najnovejšega proti najstarejšemu. Novi članki so objavljeni lokalno; starejše povezave so označene kot arhivske.

BLIŽNJICA DO CITATA

Odprta spletna objava lahko postane vir odgovora AI-iskalnika; pomembna je razlika med citatom, označevalcem in resničnostjo trditve.

→

KDO PRAVZAPRAV PLAČUJE RAZCVET UMETNE INTELIGENCE?

Financiranje čipov in podatkovnih centrov odpira vprašanje, kdo dejansko nosi kapital, lastništvo in ekonomsko tveganje AI infrastrukture.

↗

TUDI NADZOR IMA NAPADNO POVRŠINO

Če je človek zadnja varovalka umetne inteligence, postanejo informacije, pooblastila in okolje njegove presoje del napadne površine.

↗

DOVOLJENO ŠE NE POMENI NAROČENO

Pravice AI-agenta določajo, kaj sme storiti, ne pa nujno, kaj mu je uporabnik v konkretni nalogi dejansko naročil.

↗

KAJ ČE PRI UMETNI INTELIGENCI GLEDAMO V NAPAČNO SMER?

Poleg tveganj je smiselno meriti tudi konkretne koristi umetne inteligence in pogoje, pod katerimi se te uresničijo.

↗

KO VSEBINA ZAČNE UKAZOVATI

Posredni prompt injection pokaže, zakaj mora AI-agent ločiti med vsebino, ki jo bere, in navodilom, ki ga sme izvršiti.

↗

Tisoč AI-agentov, ena odločitev: kako nastane digitalni konsenz

Kolektivna dinamika AI-agentov pokaže razliko med soglasjem, posnemanjem večine in neodvisno presojo.

↗